Iz Washingtona: carine – pregled stanja, ameriški in mednarodni odzivi
3. april 2025, Pripravil: Ameriško-slovenski klub
Predsednik Donald Trump včeraj napovedal obsežen paket carinskih ukrepov, ki jih je označil za ključen korak k obnovi ameriškega gospodarstva. Ti ukrepi so del širše strategije "America First", ki naj bi zaščitila ameriška podjetja in delovna mesta ter zmanjšala trgovinski primanjkljaj. Trumpov pristop je nepopustljiv, a dopušča pogajanja, pri čemer računa na dolgoročne koristi kljub kratkoročnim gospodarskim pretresom. Objavljamo krajši pregled in odzive iz ameriške prestolnice.
Glavni trgovinski ukrepi:
10 % osnovna povračilna carina na vse države.
Dodatne carine za države z največjim trgovinskim primanjkljajem z ZDA.
25 % carina na v tujini izdelane avtomobile in določene avtomobilske dele (velja od 5. aprila).
25 % dodatna carina na države, ki kupujejo venezuelsko nafto.
Ukrepi proti Kitajski: že obstoječa 20 % carina je zaradi novih povračilnih ukrepov povečana na skupno 54 % za večino kitajskih izdelkov, uvoženih v ZDA.
Dodatni trgovinski ukrepi in načrtovane preiskave:
Sekundarne carine na uvoz iz držav, ki kupujejo venezuelsko nafto.
Preiskave uvoznih praks v lesni, bakreni in ladjedelniški industriji, pri čemer je posebej izpostavljena Kitajska.
Načrtovane carine na farmacijo, polprevodnike in kmetijske proizvode, s ciljem spodbuditi vračanje teh industrij v ZDA.
Kakšno pravno podlago imajo odločitve Trumpa?
Carine temeljijo na Zakonu o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), ki predsedniku omogoča široka pooblastila v izrednih razmerah. Čeprav ta zakon doslej ni bil uporabljen za uvedbo carin, Trumpovi ukrepi temeljijo na interpretaciji, da trenutne gospodarske razmere predstavljajo nacionalno nujnost. Carine je mogoče odpraviti le z Resolucijo o zavrnitvi v Kongresu, predsedniško odredbo ali sodno odločbo. Vendar so sodišča in Kongres zgodovinsko gledano večinoma dopuščali predsedniške odločitve na področju trgovinskih izrednih ukrepov.
Reakcije držav oz. mednarodnih trgov
Ker so bile Trumpove carinske napovedi pričakovane, so se nekatere države že pred uvedbo ukrepov prilagodile, da bi ublažile posledice povračilnih carin in olajšale pogajanja z ZDA.
Izrael je odpravil preostale carine na 2 % ameriškega uvoza (98 % je bilo že oproščenega dajatev).
Indija je znižala carine na določene sektorje, vključno z viskijem in motornimi kolesi, ter odpravila tako imenovani "Google Tax", ki je obdavčeval digitalne oglase ameriških tehnoloških podjetij.
EU, Velika Britanija, Japonska in Južna Koreja so se v zadnjih tednih intenzivno pogajale z Belo hišo in ameriškim Ministrstvom za trgovino, vendar niso uspele doseči sprememb Trumpovega trgovinskega pristopa.
Kot odgovor na te ukrepe so nekatere evropske in azijske korporacije sprejele proaktivne ukrepe:
Evropska podjetja, kot je Mercedes, so začela kopičiti zaloge v ZDA pred uveljavitvijo novih carin.
Južnokorejska podjetja, kot je Hyundai, so začela izpostavljati širjenje svojih proizvodnih obratov v ZDA, da bi se izognila carinam.
Reakcija na domačih tleh
Notranje politične reakcije so še vedno mešane. Nekateri republikanski senatorji, vključno z Mitchom McConnellom in Random Paulom, so kritizirali carine, pri čemer so izrazili zaskrbljenost glede njihovega vpliva na ameriške potrošnike in industrijo. Senat je sprejel resolucijo za blokado Trumpovih carin na kanadski uvoz, kar kaže na redko in pomembno dvostransko zavrnitev njegove trgovinske politike, danes poroča Associated Press.
Skratka, Trumpove nove carine so bile predstavljene kot način za spodbujanje ameriške proizvodnje, vendar so naletele na močan odpor tako doma kot v tujini, pri čemer so mnogi opozorili na možne negativne posledice za gospodarstvo in mednarodne odnose.
Reakcije so burne tudi na drugih področjih. Indeks S&P 500 je močno padel in zdaj znaša približno 11 % manj kot njegov zgodovinski vrh, s čimer nakazuje novo najnižjo vrednost v letu. Za razliko od bolj predvidljivih dogodkov, kot so sestanki Federal Reserve ali poročila o inflaciji, so te carine povzročile povečano negotovost na trgih. Zaskrbljenost vlagateljev se povečuje, saj se zdaj bolj bojijo povračilnih ukrepov drugih držav, kar še dodatno povečuje negotovost v ekonomiji in na finančnih trgih, poroča Wall street Journal.
Michael Feroli, glavni ekonomist pri JPMorgan, je v svoji analizi opozoril, da bi te carine lahko povzročile dodatne davke v višini skoraj 400 milijard dolarjev in zvišale inflacijo za 1 do 1,5 odstotne točke. To bi lahko zmanjšalo potrošnjo in naložbe ter potencialno privedlo do recesije, kot navaja Financial Times. Poleg tega so analitiki Deutsche Bank izrazili zaskrbljenost glede metodologije za določanje carin, ki jo uporablja administracija, saj menijo, da je preveč poenostavljena in netransparentna, kar lahko oslabi verodostojnost politike in vpliva na vrednost ameriškega dolarja, še dodajajo.
Kaj sledi?
Ni nujno, da carine ne morejo delovati kot orodje za spodbujanje podjetij k premiku proizvodnje v ZDA. Vendarle je bogata država z enim največjih potrošniških trgov na svetu, in predsednik verjetno ni v zmoti, ko pravi, da bi številni trgovinski partnerji popustili zato, da bi še naprej služili na ameriškem trgu, poročajo mediji.
V naslednjih tednih se pričakujejo nadaljnja pogajanja in morebitni dodatni trgovinski ukrepi. Administracija Trump že nakazuje možne dodatne ukrepe v farmacevtski industriji, polprevodnikih in kmetijstvu, medtem ko nekatere države iščejo načine, kako zmanjšati vpliv novih carin.
Kakšna bo reakcija podjetij? Na to vprašanje trenutno ni odgovora tu v ameriški sredini. Kajti za takšne odločitve je potrebno razumeti relativne stroške izvajanja v primerjavi z neizvajanjem, Trump pa je trenutno preveč nepredvidljiv, da bi omogočil takšno kalkulacijo. Ameriški mediji in ekonomisti napovedujejo različne možne izide. Ali bodo podjetja preprosto počakala, namesto da bi dolgoročno zavezala sredstva in upala na najboljše? Ali lahko kdo na ta vprašanja odgovori z resnično avtoriteto? »Res je, da je administracija določila, katere carinske stopnje bodo veljale za vsako državo, tako da imajo podjetja in vlagatelji nekaj informacij za delo. Toda Trump je prav tako znan po tem, da spreminja svoje odločitve, kar pomeni, da današnje obljube morda ne bodo veljale jutri,« pa poroča Politico.
Viri: BGR Group Briefs, Wall Street Journal, Associated Press, Financial Times, Politico in drugi ameriški mediji
